Azerbajdžanske oborožene sile so začele novo ofenzivo na jugu Gorskega Karabaha v smeri vasi Khin Taglar in Khtsaberd, je sporočila tiskovna služba armenskega obrambnega ministrstva. Vojaški oddelek je opozoril, da armenska vojska izvaja povračilne ukrepe. Tiskovni sekretar armenskega premierja Mane Gevorgyan je izjavil, da bi se morali ruski mirovniki odzvati na dejanja azerbajdžanske vojske. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je izrazil zaskrbljenost zaradi kršitev premirja in priporočil, da Erevan "ne poskuša začenjati na novo" sovražnosti.
„Azerbajdžanska stran je 12. decembra nadaljevala ofenzivne akcije v smeri naselij Old Taglar - Khtsaberd Republike Artsakh [Nagorno-Karabaška republika]. Enote obrambne vojske izvajajo povračilne ukrepe ", - je zapisano v sporočilu obrambnega oddelka.
Vodstvo ruskih mirovnih sil je seznanjeno z dogodki na jugu nepriznane republike, je dejal tiskovni sekretar armenskega premierja Mane Gevorgyan. "Napad azerbajdžanskih čet v smeri Stary Taher - Khtsaberd bi moral najprej dobiti odziv mirovnih sil Ruske federacije," - je zapisala na svoji Facebook strani.
Azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev se je 12. decembra v Bakuju sestal s sopredsednikoma Minske skupine OVSE iz ZDA in Francije Andrewom Shoferjem in Stefanom Viscontijem. Alijev je dejal, da so dan prej nezakonite oborožene skupine v Karabahu izvajale teroristična dejanja. "Obveščeni sem bil, da so včeraj nekatera teroristična dejanja zagrešili bodisi armenski militanti bodisi ostanki tako imenovane armenske vojske … Mislim, da Armenija ne bi smela začeti na novo," je opozoril.
Alijev je še dejal, da je Azerbajdžan rešil spor zaradi Gorskega Karabaha, ki je trajal skoraj 30 let, skupina Minsk pa "ni imela nobene vloge pri poravnavi". Predsednik je poudaril, da mu je uspelo dokazati, da ima spor z Armenijo vojaško rešitev.
»Rekel sem, da sem. In zgodovina je pokazala, da sem imel prav. Mislim, da vsi, ki so rekli, da "ni vojaške rešitve", zdaj razumejo, da je bila. Želeli so samo ohraniti status quo - je poudaril. - Vrnili smo vseh sedem zasedenih območij. Vrnili smo se starodavno azerbajdžansko mesto Shusha, vas Hadrut, del Hojavenda in druge. Pravzaprav smo dosegli, kar smo načrtovali. ".
Alijev je sopredsednikom minske skupine OVSE dejal tudi: »Tu bom končal in vas poslušal. Ker je bila tvoja ideja priti sem. In to lahko ponovim pred kamerami: na obisk nisem povabil minske skupine. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik Rusije - izredni in pooblaščeni veleposlanik v Azerbajdžanu Mihail Bočarnikov.
Bilten ruskega obrambnega ministrstva, objavljen 12. decembra, ugotavlja prvo kršitev režima premirja v Gorskem Karabahu od uvedbe mirovnih sil. Po navedbah ruske vojske se je incident zgodil 11. decembra v regiji Hadrut.
Ruski predsednik Vladimir Putin, azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan so 9. novembra podpisali sporazum o popolnem prenehanju sovražnosti v Gorskem Karabahu. Armenska vojska mora zapustiti nepriznano republiko, Baku pa je dobil nadzor nad tremi regijami Karabaha. V skladu s sporazumom so v regiji nameščeni tudi ruski mirovniki. Nadzirajo celotno kontaktno črto in Lachin koridor, ki povezuje Armenijo z nepriznano republiko.
Gorski Karabah je ozemlje Azerbajdžana, ki ga pretežno naseljujejo etnični Armenci. Lokalni prebivalci so v konfliktu z Azerbajdžanci že od poznih osemdesetih let. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je Republika Gorski Karabah razglasila vojno Azerbajdžanu. Oboroženi spopad je trajal do leta 1994, ubitih je bilo več deset tisoč ljudi z obeh strani. Nobena država na svetu še ni priznala Karabaha, vključno z Armenijo.